Arhitektura programske opreme pomeni samo strukturo programa, v kateri so vkljuccene posamezne funkcije. Tu moramo toccno premisliti koliko funkcij bo uporabljal glavni program, kaksno vlogo bodo imele posamezne funkcije, kaksne parametre potrebujejo za izvajanje, kateri so vhodni in izhodni parametri ter na kaksen nacin so preneseni - ali po vrednosti, ali po referenci.
Za nacrtovanje programa se uporabljata dva sistema: Od zgoraj navzdol oz. top down, ter od spodaj navzgor bottom up. Prvi pomeni, da zacnemo nacrtovamje v glavnem programu (main), kjer prvo definiramo funkcije, ki bodo zastopane v programu, tako da se bo vsaka stvar odvijala v svoji funkciji, nato pa preidemo na nacrtovanje posameznih funkcij, ter njihovih podfunkcij. Pri bottom up sistemu pa se nacrtovanje zacne pri samem jedru problema, ter nato po potrebi dodajamo se ostale funkcije, ko imamo vse, jih se samo povezemo v glavnem programu.