Dogovor med izvajalcem in uporabnikom programa

Nek program lahko uporabljata izvajalec in uporabnik, ce poznata glavo funkcije. Kot vemo, moramo vsako funkcijo najprej definirati in sele nato poklicati. Definicija funkcije se sestoji iz dveh delov:

• glava,
• telo (omejeno je z zavitimi oklepaji).

Kot primer si oglejmo definicijo za rekurzivno sestevanje funkcije (ogledali si bomo glavo funkcije, ki je sestavljena iz treh delov):

  int sestej_zaporedje1(int zacetni_clen, int korak,
                        int stevilo_clenov)

V nasem primeru je:

• tip funkcije (sestevanje je celostevilsko) - int;
• ime funkcije - sestej_zaporedje1;
• parametri - int zacetni_clen, int korak, int stevilo_clenov. Parametri pomenijo zacetni clen, korak in koliko clenov zaporedja naj sesteje.

Takrat ko nam uporabnik pove, kaksno funkcijo naj izvaja program in kaksna naj bo glava funkcije, dobi izvajalec definicijski modul (uporabnik in izvajalec ga poznata). Definicijski modul sestavljata glava funkcije in pogodba (glej spodaj). Izvajalec sestavi program in objektno kodo izroci uporabniku. Objektna koda je koda, ki jo dobimo po prevajanju izvorne kode in jo lahko uporabnik neposredno uporabi - uporabnika ne zanima izvorna koda (npr. program v jeziku c).