Eden od namenov tega projekta je tudi, da se naučite iskati reference na tem področju (glej rezdelek Knjižnica).
Če je vaš problem že dobro preštudiran in ste poiskali en sam vir (en članek ali knjigo), potem niste storili dovolj. (Tudi če članek trdi, da so našli končno rešitev, se morate o tem prepričati sami). Če ste zbrali oziroma imate na voljo več kot 5 člankov, potem morate nekako zožiti svoje področje, na primer tako, da zožite problem, ki ste si ga zadali, ali pa da se osredotočite na Vašo temo in najnovejša oziroma najbolj primerna dela.
V tem smislu se boste morali pri tem projektu naučiti razpoznavati smiselnost rezultatov, ki jih imate na voljo in pretehtati, kateri so najbolj uporabni. Ko zberete dovolj literature in dobite dovolj dober občutek za Vašo temo, sestavite načrt seminarske naloge. Oglejte si primer načrta, ki je bil sestavljen pred pisanjem
Sledilo pa bo pisanje seminarske naloge (napotki za pisanje matematičnih sestavkov), ob koncu predavanj pa boste lahko predstavili svoje rezultate v največ 10 minutnem nastopu v razredu (napotki za pripravo nastopa ).
Pričakovana dolžina seminarske naloge je tri do štiri strani (napisane v LaTeX-u ali kakšnem drugem razširjenem urejevalniku teksta), vendar pa bo povdarek predvsem na vsebini in privlačnosti (predvsem za Vaše sošolce). Nalogo boste oddali v papirni obliki in na disketi asistentu (lahko jo pošljete tudi po elektronski pošti). Rok za oddajo je 6. maj 2005.
Ocenjevanje
Uspešno oddana seminarska naloga bo ocenjena in bo znašala 20% končne ocene. Asistent lahko nalogo zavrne, če ne more z LaTeX-om prevesti datoteke, ali pa če je naloga vsebinsko oziroma oblikovno neprimerna. Seminarska naloga torej ni obvezna, vendar pa bodo tisti, ki je ne bodo naredili oziroma uspešno oddali, lahko izgubili tudi do dve oceni.
Seznam projektov (le ta se bo še izpopolnjeval/dopolnjeval):
Motivacija za aktivni študij: Na dodiplomskem in podiplomskem študiju sem opravil čez 40 tečajev. Pri tem sem opazil, da so projekti veliko bolj koristen izziv, kot pa preveliko število domačih nalog brez pravega povdarka (čeprav se strinjam, da je pravtako pomembno novo snov utrditi vsaj z nekaterimi lažjimi nalogami). Idealno mora biti cilj vsakega poslušalca tečaja napisati krajši sestavek, ki bo k branju pritegnil sošolce. Ne gre za to, da navdušite predavatelja (čeprav niti tega ne gre zanemariti, saj so Vaši učitelji pogosto tudi Vaši ambasadorji), marveč za zagotovilo, da ste dosegli pravšnjo stopnjo in da ste odnesli dovolj od izbranega tečaja. Na ta način boste občutili, da je odgovornost tudi na Vaši strani in ne samo na predavateljevi. Da pa bi lahko pisali, morate seveda najprej veliko brati.
Morda je v zvezi z branjem člankov na mestu citat Paula R. Halmosa iz njegove knjige I Want to be a Mathematician, Washington: MAA Spectrum, 1985:
Začelo Vas bo zanimati dosti več, začeli si boste postavljati vprašanja, ki
si jih sicer ne bi. Običajno so si začetniška vprašnja precej podobna,
slej kot prej pa se izkaže, da vsaka oseba prinese kaj novega.
V vsakem primeru se boste morali seznaniti s tekočo literaturo
(glej razdelek Knjižnica),
ugotovili pa boste tudi, da je za dobro pisanje potrebna vaja
(zato je pomembno začeti čim bolj zgodaj).
Knjižnica in periodika: Aktiven študent mora biti na tekočem z literaturo (tako dostopno kakor tudi še nedostopno - sicer ne bo nikoli ali pa prepozno postala dostopnejša) in bi zato moral slediti ustrezni periodiki.
Mladi, ki se šele seznanjajo z novim področjem, so pogosto prav izgubljeni, ko jim učitelji svetujejo, da naj od danes naprej sledijo ustrezni periodiki, in da so sami odgovorni za to, če o čem ne bodo informirani. Običajno dobi študent od učiteljev nekaj člankov, jih iz njihovih referenc izbrska še nekaj ter nato prav hitro pozabi na periodiko. In kako ne bi, če pa ga prevzamejo druge obveznosti. Ponavadi se ponovno spomnijo na periodiko šele, ko je za to že prepozno. Takrat pa se izkaže, da bi bilo dobro poznati nekaj revij (njihov stil, zahtevnostno stopnjo, način podajanja znanja in utemeljevanja, katere revije so bolj primerne za katera področja,...), v katerih bi se dalo tudi kaj objaviti. Seveda ni lahko spoznati 10-15 revij kar čez noč. Pri tem nam lahko pomagajo izkušnje branja drugih revij. Na primer, mnogi med nami prebiramo Presek in Obzornik za matematiko in fiziko, morda celo American Mathematical Monthly, Mathematical Intelligencer ali pa Scientific American. Te revije so primerne za širok krog bralcev in nam pomagajo širiti obzorje, ne da bi se preveč obremenjevali s tehničnimi podrobnostmi. Najbolj pa nam v resnici pomaga zgodnji začetek, to pomeni, da poskusimo slediti vsaj trem revijam, ki so tako ali drugače povezane s študijem.
Da bi imeli študentje take stvari čim bolj pri roki, in bi se navadili biti organizirani tudi v tem pogledu, smo se odločili, da organiziramo knjižnico in Vam v njenem okviru ponudimo naslednje revije s področja matematike:
dobili pa smo tudi nekaj letnikov revije American Mathematical Monthly-ja in revije Presek (od 1985-86 vol. 13 do 1998-99, vol.26, 1-4, manjka vol. 20/6) ostale še pridejo, so naročene.
Vse letnike revij Presek in Obzornik za matematiko in fiziko najdete v Goriški knjižnici Franceta Bevka na Oddelku za periodiko. Seznam gradiva knjižnice je na straneh baze podatkov COBISS (izberete slovensko verzijo -> Lokalne baze podatkov 200 knjižnic v sistemu COBISS -> 50550 - Goriška knjižnica Franceta Bevka, Nova Gorica).
Seznam gradiva Matematične knjižnice je na straneh baze podatkov COBISS (izberete slovensko verzijo -> Lokalne baze podatkov 200 knjižnic v sistemu COBISS -> 50028 - FMF in IMFM, Lj).
Zadnja sprememba: 5. okt. 2004.
Število obiskovalcev: (z uporabo K2
števca.)